naša knjižničarka
JOŽICA LAUTAR
Ali imate tudi doma veliko knjig?
Veliko, a kljub temu rada uporabljam tudi knjižnico. Pa še nekaj je: mislim, da so knjige pri nas odločno predrage. Tako kot »osnovna« hrana (kruh, mleko) bi morale biti kot »duševna« hrana dosti cenejše in bolj dosegljive bralcem tudi po tej strani.
Knjiga, ki vas je najbolj navdušila?
Absolutno je moja knjiga PIKICA IN TONČEK pisatelja Erika Kaestnerja. Mislim, da je minilo že skoraj petdeset let, odkar sem jo prvič prebrala in odslej jo redno prebiram vsaj enkrat letno. Vam verjetno ne bo tako zanimiva, pač živite v drugih časih, drugih razmerah! Ampak svetujem vam, da jo le vzamete v roke, morda me boste razumeli.
Zakaj vztrajate v tem poklicu?
Če se odločiš za pravi poklic, v njem vztrajaš. In uživaš! Meni je to uspelo, zato vztrajam in uživam.
Sedaj pa imam še poseben motiv, ki mi pomeni izziv: smo nova šola, z malo knjig, brez elektronske izposoje in poslujemo na »star« način! Po mojih podatkih so v Sloveniji samo še štiri take šole. Dolgo vrsto let sem poslušala: KO BOSTE SAMOSTOJNI, BOSTE IMELI VSE! Žal je naša bera danes zelo uboga in moram priznati, da imam tudi jaz slabo vest zaradi tega, čeprav na nabavno politiko prej nisem mogla vplivati. Morala bi vztrajati in poskrbeti tudi za »svoje otroke«, za Kašelj, ne pa, da se je kupovalo samo za OŠ Polje, mi pa niti kodnega čitalca nimamo. Ko bom uspela to urediti in s sodobnimi načini knjigo kar najbolj približati bralcem, jo zanje narediti zanimivo, bom odšla. In vas prepustila mlademu knjižničarju ali knjižničarki, z veliko dobrimi, »norimi« idejami, ki vlečejo! Iz ki jih pričakujete od dobrega knjižničarja.
Pa še nekaj se mi zdi pri tem zelo važno: da imaš rad otroke. Ljudem, ki jih imaš rad, navadno to pokažeš, jim ne očitaš napak, jih ne obsojaš in jim pomagaš razumeti ta »nori svet«, ki ga niti sam ne razumeš! In jaz imam zelo rada otroke, od najmlajših do najstarejših, tudi tiste »manj vodljive«. Zato mislim, da je prav, da vztrajam!
Sedaj pa imam še poseben motiv, ki mi pomeni izziv: smo nova šola, z malo knjig, brez elektronske izposoje in poslujemo na »star« način! Po mojih podatkih so v Sloveniji samo še štiri take šole. Dolgo vrsto let sem poslušala: KO BOSTE SAMOSTOJNI, BOSTE IMELI VSE! Žal je naša bera danes zelo uboga in moram priznati, da imam tudi jaz slabo vest zaradi tega, čeprav na nabavno politiko prej nisem mogla vplivati. Morala bi vztrajati in poskrbeti tudi za »svoje otroke«, za Kašelj, ne pa, da se je kupovalo samo za OŠ Polje, mi pa niti kodnega čitalca nimamo. Ko bom uspela to urediti in s sodobnimi načini knjigo kar najbolj približati bralcem, jo zanje narediti zanimivo, bom odšla. In vas prepustila mlademu knjižničarju ali knjižničarki, z veliko dobrimi, »norimi« idejami, ki vlečejo! Iz ki jih pričakujete od dobrega knjižničarja.
Pa še nekaj se mi zdi pri tem zelo važno: da imaš rad otroke. Ljudem, ki jih imaš rad, navadno to pokažeš, jim ne očitaš napak, jih ne obsojaš in jim pomagaš razumeti ta »nori svet«, ki ga niti sam ne razumeš! In jaz imam zelo rada otroke, od najmlajših do najstarejših, tudi tiste »manj vodljive«. Zato mislim, da je prav, da vztrajam!
Ali pogosto zahajate v kino? Kakšni filmi so vam všeč?
Pošteno: sploh ne vem, kdaj sem bila zadnjič v kinu (razen s šolo). Imam moža, ki ga to ne zanima, pa si filme ogledava skupaj kar doma. Žanr pa je kar dobra komedija, lahko še tako nora. Tudi v BIG BROTHERJA malo pokukam, toliko, da sem na tekočem. Včasih pomaga prebroditi krize, veste!
Kakšne ocene ste imeli v srednji šoli?
Bila sem odličnjakinja, čeprav sem maturo v tistih časih kljub temu morala opravljati. Ampak to še nič ne pomeni, če pred seboj nimaš cilja…Razmišljajte o tem, olajšalo vam bo odločitve. In prihajajte radi v knjižnico, tudi tisti »manj vodljivi«. V knjižnici se najde vse, tudi samega sebe, veste!
Kakšno glasbo radi poslušate?
Poslušam vse vrste glasbe, tišine namreč ne maram. Zelo pa sovražim, če me kdo s svojim okusom za glasbo posiljuje in mi ga vsiljuje. No, če sem pa čisto poštena, za »dušo« si rada privoščim dalmatinske pesmi. To pa zato, ker imam tako zelo rada morje! Sicer nimam nič proti hribom, a jih najraje gledam »z morja«!
Katera je vaša najlubša hrana?
Ha, tukaj ste me pa našli. Jem namreč rada vse, samo sladkarij ne maram! Težko bi se odločila za najljubšo jed, če pa bi se že morala, bi verjetno prevladala pizza! Njo si namreč največkrat zaželim.
Kakšne knjige radi berete?
Vse po vrsti! Sem človek, ki vse knjige, ki jih prične brati, prebere do konca. Vsaka mi nekaj da, od vsake nekaj odnesem! Pa nisem bila vedno taka, veste. Bila so obdobja, ko sem pričela knjige že v knjižnici prebirati »od zadaj«, če bo »potegnila«!
Otrokom pa svetujem, naj knjigo, ki jih ne zanima, prinesejo nazaj! Veselje do branja se namreč začne s prebiranjem tebi zanimive knjige, ne tiste, ki jo »moraš« prebrati. To je že drugo poglavje, ki ga lahko prebrodiš s pomočjo obvladanja prvega!
Otrokom pa svetujem, naj knjigo, ki jih ne zanima, prinesejo nazaj! Veselje do branja se namreč začne s prebiranjem tebi zanimive knjige, ne tiste, ki jo »moraš« prebrati. To je že drugo poglavje, ki ga lahko prebrodiš s pomočjo obvladanja prvega!
